Otok Mljet se nahaja na skrajnjem jugovzhodu hrvaškega dela Jadrana. Leži skoraj vzporedno s polotokom Pelješcem, skoraj enako pa je oddaljen od Korčule in Dubrovnika. Z ladijskimi linijami v mestih Polače in Sobra je povezan s Pelješcem, preko otoka Šipana pa z Dubrovnikom. Mljet je neprekinjeno poseljen že tisoče let. Tukaj so živeli Iliri, pluli Grki, vladali Rimljani, v novejši zgodovini pa je z Mljetom upravljala Dubrovniška Republika. Zaradi lepote in ohranjene narave je Mljet oziroma njegov severozahodni del razglašen za zaščiteno območje že leta 1960. Nacionalni park obsega Veliko in Malo Jezero, nekaj otočkov ter naselja Soline, Pristanište, Babine Kuče, Pomena, Goveđari in Polače. Ostala mesta na otoku Mljetu, ki jih je treba omeniti, so: Kozarica, Ropa, Blato, Babino Polje, Sobra, Prožurska luka, Okuklje, Maranoviči, Korita in Saplunara. Namestitev na Mljetu je na voljo v apartmajih zasebnih hiš, bujna vegetacija najbolj zelenega hrvaškega otoka je garancija zdravega počitka. Mljet je po marsičemu edinstven otok. Na enem mestu so kraški podzemni habitati, pečine, jame, jezera (v katerih se meša morska in izvirska voda), izviri pitne vode, uvale, plaže (Saplunara Velika in Mala ter plaža Blace so znane peščene plaže), otočki, endemske rastline, nekaj vrst gozdov ter bogata kulturna dediščina. Samostan Sv. Marije, obzidje pozno antične palače, Odisejeva jama in dr. so lokacije, ki jih je treba obiskati, potapljači pa lahko uživajo v izjemnih in številnih hidroarheoloških lokalitetah. Na Mljetu se (zunaj nacionalnega parka in z dovoljenjem Lovskega društva Mljet v Babinem Polju) se lahko ujamejo tudi divje živali, kot so divje svinje, jelen, muflon in divji zajec in so zato na jedilniku mljetskih restavracij ne le ribje, ampak tudi mesne specialitete, mljetski kozji sir, ki se hrani v ostrigah v oljčnem olju pa je posebna delikatesa.